Slika Gustava Klimta, ki je med holokavstom pomagala rešiti življenje svoji judovski sujeti, je bila prodana in je postala druga najdražja slika v zgodovini.

Na dražbi v New Yorku so za 236,4 milijona dolarjev prodali portret Elisabeth Lederer avstrijskega slikarja Gustava Klimta, s čimer je postal eno najdražjih umetniških del, kar so jih kdaj prodali na dražbi. Kljub temu prvo mesto še vedno zaseda slika Salvator Mundi, ki jo pripisujejo Leonardu da Vinciju.

Klimtova slika 'Portret Elisabeth Lederer', ki je bila v lasti dediča kozmetike Leonarda Lauderja, je bila na dražbi Sotheby's prodana za 236,4 milijona dolarjev (204 milijone evrov), s čimer je presegla ceno del Warhola in Picassa. Dražbo je zaznamovalo tudi zlato stranišče Cattelana, imenovano 'America', ki je bilo prodano za 12,1 milijona dolarjev.

Klimtova slika "Portret Elisabeth Lederer" je na dražbi Sotheby's v New Yorku podrla rekord in bila prodana za 236,4 milijona dolarjev, kar je okoli 203,36 milijona evrov. Slika, katere vrednost je bila ocenjena na 150 milijonov dolarjev (130 milijonov evrov), je bila prodana po dolgem in razburljivem licitacijskem boju.

Dunajsko tožilstvo je na zahtevo Madžarske zaseglo sliko Gustava Klimta, ki prikazuje ganskega princa. Madžarska trdi, da je bilo delo izvoženo v Avstrijo brez ustreznega dovoljenja, saj naj na izvoznem dovoljenju ne bi bilo navedeno, da gre za Klimtovo sliko. Slika, ki je bila ponujena v slabem stanju, je preko prodajalcev prispela v dunajsko galerijo.

Zadnji portret Gustava Klimta, ki je bil v zbirki pokojnega dediča Estée Lauder, bi lahko na dražbi dosegel več kot 150 milijonov dolarjev. Pred dvema letoma je Klimtov portret neznane ženske s pahljačo dosegel rekordnih 108 milijonov dolarjev. Pričakuje se, da bo ta rekord kmalu presežen s portretom iz zapuščine Estée Lauder.

Los Angeles County Museum of Art (LACMA) je prejel donacijo 130 del avstrijskega ekspresionizma od družine pokojnega dunajskega trgovca z umetninami Otta Kallirja, ki je pred nacisti pobegnil v ZDA. Med podarjenimi deli so tudi prve slike Gustava Klimta in Egona Schieleja v zbirki muzeja.